Današnje delovno okolje je bolj generacijsko raznoliko kot kadarkoli prej. Po podatkih Svetovnega gospodarskega foruma danes prvič v zgodovini na delovnem mestu sodeluje kar pet generacij, vsaka s svojimi tehnološkimi izkušnjami in življenjskimi okoliščinami. Razpon starosti zaposlenih še nikoli ni bil tako širok – prav tako pa še nikoli niso bile razlike med generacijami tako izrazite.
Vodenje takšnega okolja je lahko zahtevno, še posebej, če želijo vodje razumeti in podpreti mlajše generacije. Milenijci in generacija Z potrebujejo premišljen pristop, ki spodbuja njihov razvoj in uspeh. Tu v ospredje stopi vedenjski pristop k motivaciji.
Zastarela prepričanja zmanjšujejo angažiranost. Oznake, kot so "razvajeni" ali "nezainteresirani" ustvajrajo trenja, še preden se vzpostavi zaupanje.
Povratne informacije delujejo le, če so prilagojene posamezniku. Mlajši zaposleni si želijo pogostega feedbacka, vendar mora biti ta usklajen z njihovim komunikacijskim slogom.
Razvoj je ključ do motivacije in zadržanja kadra. Mlajše generacije iščejo smisel, rast in napredek.
Motivacija ni generacijska - je vedenjska. Ne določa je starost, temveč osebni vzorci vedenja, način komunikacije in notranji motivatorji.
Milenijci so trenutno stari 29 do 43 let (rojeni med 1981 in 1995) in generacija Z so stari 12 do 28 let (rojeni med 1997 in 2012). Pogosto so tarča stereotipov. Velikokrat jih starejši sodelavci vidijo kot nezanesljive, premalo zavzete ali preveč zahtevne.
A resnica je drugačna: imajo preprosto drugačne prioritete. Namesto da jih sodimo po letnici rojstva, jih moramo razumeti kot posameznike. Najuspešnejši vodje zato uporabljajo vedenjski pristop, kjer motivacijo oblikujejo potrebe, način komunikacije in osebni interesi – ne generacija.
Prvi korak k učinkoviti motivaciji je preprost: opustite predpostavke in spoznajte ljudi takšne, kot so. Pri tem si lahko pomagate s strukturiranimi orodji za ocenjevanje vedenja in motivacije.
Ko razumemo, kako in zakaj nekdo deluje, lahko bistveno izboljšamo komunikacijo, zavzetost in dolgoročno sodelovanje. Mlajši zaposleni želijo biti videni in razumljeni – in prav to je temelj dobrega vodenja.
Milenijci in generacija Z si želijo več povratnih informacij kot starejše generacije – kar 73 % pogosteje. Vendar ni dovolj, da feedback zgolj podamo – pomembno je, kako ga podamo.
Na primer:
Nekateri zaposleni potrebujejo jasna navodila, strukturo in konkretne korake.
Drugi pa bolj cenijo hitre, neformalne pogovore, kjer lahko izražajo ideje in sodelujejo.
Ko ekipa razume različne komunikacijske stile, se ustvari skupni “jezik”, ki izboljša sodelovanje in zmanjšuje nesporazume.
Mlajše generacije danes delujejo v hitro spreminjajočem se svetu, kjer tehnologija – zlasti umetna inteligenca – močno vpliva na prihodnost dela. Zato ni presenetljivo, da veliko mladih skrbi njihova karierna pot.
Rešitev? Razvoj, ki je:
Raziskave kažejo, da kar 86 % pripadnikov generacije Z in 89 % milenijcev meni, da je občutek smisla ključen za zadovoljstvo pri delu.
Ko delo povežemo z njihovimi vrednotami in motivi, ustvarimo okolje, kjer ljudje ne le delajo – ampak rastejo.
Motiviranje milenijcev in generacije Z ni vprašanje posebnih ugodnosti ali “modernih trendov”. Gre za razumevanje ljudi kot posameznikov.
Ko vodje presežejo stereotipe in začnejo uporabljati vedenjski pristop:
Prihodnost motivacije ni generacijska – je vedenjska.